Dne 26. novembra 2014 je rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik, oziroma v njegovem imenu glavna tajnica UL, deležnikom v razpravo poslal osnutek predloga novega Statuta UL. Pregled mnogih problematičnih sprememb, ki so predlagane, smo pred kratkim objavili na naši spletni strani. Continue reading “Uzurpacija visokega šolstva?”
Rektor Svetlik s statutom nad študente in pedagoge
Pregled osnutka predloga Statuta Univerze v Ljubljani
Dvatisočglavo množico so lani aprila na Kongresnem trgu spremljali plapolajoči transparenti in glasni vzkliki študentov proti šolninam. Študentke in študentje smo se skupaj z zaposlenimi na Univerzi uprli predlogu Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki je uvajal plačljiv redni študij in še mnoge druge škodljive spremembe.
Ponovno imamo razlog za izražanje nezadovoljstva – rektor Ivan Svetlik je v javno razpravo namreč poslal osnutek predloga novega Statuta Univerze v Ljubljani, ki ga lahko preberete tukaj. Spremembe, ki jih predlaga, se v veliki meri naslanjajo na lanski predlog ZViS, a gredo še korak dlje in natančno sledijo varčevalni logiki in neoliberalnemu modelu univerze. Pozornemu opazovalcu sprememb visokega šolstva to najverjetneje ne predstavlja nobenega presenečenja, saj smo podobnim trendom privatizacije in komercializacije javnih storitev namreč priča povsod po svetu; prav tako jeznim odzivom množic nanje. Zdi se tudi, da je osnutek Statuta le uvertura v novi ZViS, ki ga ministrica Stanka Setnikar Cankar napoveduje za letošnjo pomlad. Glede na Svetlikove formulacije členov Statuta in medijske izjave predstavnikov MIZŠ je že mogoče slutiti, kakšne spremembe nam pripravljajo. Jasno pa postaja predvsem to, da se bomo morali študentje in delavci spet odločno postaviti v bran pravicam in priborjenim pridobitvam socialne države. Continue reading “Rektor Svetlik s statutom nad študente in pedagoge”
"Sicer vas ni veliko, ste pa vsaj lepe"
Pasti dobronamernega seksizma
Ko je po dobrih dveh urah javne tribune Proti razprodaji javnega premoženja (posnetek) prišla na vrsto za govor predstavnica Študentske Iskre Mojca Žerak, je opozorila na dejstvo, da je po dolgi vrsti moških govorcev prva ženska. Na to je moderator Emil Milan Pintar pripomnil: »Če seštejemo število pa lepoto, je zelo izenačeno.«
Čeprav ni dvoma, da je bil komentar iskreno mišljen kot kompliment, mu nikakor ne smemo nasesti. Take izjave so izraz t.i. dobronamernega seksizma – v poklone zapakirano mnenje, da so ženske samo okrasni, šibki, neracionalni družbeni objekti. Četudi se posameznik/ca ne zaveda, kaj sporoča družbi, ko izreče tak kompliment in se v teoriji celo ne strinja s tem sporočilom, s tovrstnim nereflektiranim izražanjem utrjuje in poglablja obstoječe družbene stereotipe o vlogi žensk – in odnosnu moških. Continue reading “"Sicer vas ni veliko, ste pa vsaj lepe"”
Visoko šolstvo kot ideološki aparat države v neoliberalnem kontekstu
Uvod
Po vsej Evropi od preloma iz 20. v 21. stoletje prihaja do reform visokega šolstva. Spremljajo jih nove ideje in novi besednjak o tem, kaj bi predlagatelji želeli z reformiranim visokim šolstvom doseči. Govora je o tem, kako želimo krepiti »družbo znanja«, prilagoditi šolstvo potrebam gospodarstva, povečati zaposljivost diplomantov, povečevati človeški kapital in podobno. Kako je potrebno šolski sistem prilagoditi novim družbenim razmeram. Družbenoekonomske razmere so res drugačne kot pred recimo tridesetimi ali štiridesetimi leti in pričakovano je, da se z njimi v družbi spreminja tudi delovanje institucij.
Na spremenjeno delovanje institucij pa lahko gledamo tudi kot na rezultat spremenjenih razmerij med družbenimi razredi, ki imajo svojo pomembno vlogo pri naravi delovanja institucij. V tem članku bom v obravnavo vzel nekaj najpogostejših pojmov, ki se povezujejo z neoliberalnimi reformnimi procesi v evropskem visokem šolstvu. Skozi njih bom predstavil nekatere primere manifestacij današnje prevladujoče ideologije in jih osmislil skozi razmerja moči med družbenimi razredi. V članku se bom dotaknil vprašanj, kot so: v kakšno smer idejno težijo reforme današnjega visokega šolstva, kakšna razmerja med družbenimi razredi le-te odražajo in kako se s tem spreminja delovanje samih univerz.
Continue reading “Visoko šolstvo kot ideološki aparat države v neoliberalnem kontekstu”
Hong Kong: Med bedo in izobiljem
“If you want to see capitalism in motion, go to Hong Kong.”
– Milton Friedman
Tej Friedmanovi trditvi bi stežka ugovarjali; Hong Kong je ena od prestolnic svetovnega gospodarstva in globalno stičišče finančnega kapitala ter s tem središče moči in vpliva. Od nepomembne ribiške vasice se je v drugi polovici 20. stoletja razvil v eno največjih in najprometnejših pristanišč na svetu. O Hong Kongu lahko govorimo v superlativih; mesto je dom najbogatejšim Azijcem, je mesto z največ stolpnicami na svetu, je hkrati eno najbolj gosto naseljenih območij na planetu in ima po mnenju različnih neoliberalnih think-tank inštitutov tudi najbolj odprto gospodarstvo. Le-to je postalo že tradicija, zaščitni znak te novodobne postkolonialne mestne države.
Med neonskim bliščem in hektarji armiranega betona pa se skriva še druga, manj bleščeča plat Hong Konga, ki sili vedno bolj v ospredje in postavlja sedanji družbeno-politični ureditvi resne izzive. Superlativi gredo namreč tudi v drugo smer; Hong Kong je najbolj neenaka družba v razvitem svetu, sooča se z izjemno bivanjsko problematiko ter številnimi nerešenimi socialnimi vprašanji.
Neoliberalni eksperiment, ki traja že več kot pol stoletja, je ustvaril bizarna nasprotja, ki jih je za razumevanje treba gledati v družbeno-zgodovinskem kontekstu.
Continue reading “Hong Kong: Med bedo in izobiljem”