Objavljamo prevod mednarodnega poziva Transnational social strike k mednarodni stavki žensk. Original text in English below.
Po velikih mobilizacijah in stavkah žensk, ki so se dogajale lansko leto, po velikih protestih žensk na dan inavguracije Donalda Trumpa v ZDA in po svetu, so se v mnogih državah sveta začeli javni sestanki in skupščine z namenom, da se letošnje praznovanje 8. marca spremeni v masovno stavko žensk. Vabimo vse, ki načrtujete kakršnekoli aktivnosti na svetovni dan žensk, da delite ta poziv z namenom povezovanja lokalnih bojev v transnacionalno gibanje žensk. Continue reading “TRANSNATIONAL SOCIAL STRIKE – POZIV K STAVKI ŽENSK (prevod)”
IZJAVA OB POROČANJU RTVSLO O REVOZU
Velikim upom ob osamosvojitvi navkljub se je slovenska državnost ideološko utemeljila na zavzemanju razdalje do delavskih in kmečkih množic. Ta razdalja se je v času tranzicije udejanjala tudi v ekonomski praksi, pri čemer se lahko spomnimo primerov tajkunov, ki so pogosto izšli iz vplivnih položajev znotraj prejšnjega režima. Splošna modrost se navadno norčuje iz določenih stališč, ki jih gojijo delavski in kmečki razredi, češ, da so paranoična ali pretirano preprosta. Že hiter pregled slovenskih množičnih medijev nam lahko potrdi, da se vodilne medijske osebnosti, ki zagovarjajo levo-liberalna stališča, izpostavljajo predvsem z rasističnim odnosom do omenjenih množic. Rasizem v sociologiji ni vezan na barvo kože posameznika, temveč pomeni obliko družbenega odnosa, ki se lahko veže tako na nacionalnost kot na kulturo in razred. Tako lahko že dolga leta poslušamo izjave o “zarukanih kmetavzih”, “Slovenceljnih”, ki ne poznajo osnovnih kulturnih referenc srednjega razreda in so s strani medijsko prepoznavnih osebnosti avtomatsko dojeti kot rasistični in nazadnjaški. Ob tem pa smo priča še ekonomskemu cinizmu, ko se brezposelne in revne krivi za njihovo situacijo, češ da se ne potrudijo dovolj, so leni, nočejo delati, raje črpajo socialno podporo. In to v času, ko se delovni pogoji konstantno slabšajo, ko je vedno več ljudi brez službe in istočasno vedno več ljudi, ki delajo, še vedno živi pod pragom revščine. Problem vsakršnega rasizma sta posploševanje in slepo zaničevanje kulture drugega. Tudi pripadniki razredov, ki se v času pospešenega ekonomskega razslojevanja nahajajo vse bliže robu preživetja, so deležni posploševanja in vnaprejšnjega zavračanja. Continue reading “IZJAVA OB POROČANJU RTVSLO O REVOZU”
PODPORA USTVARJALNI PLATFORMI INDE
Poskusi preganjanja in zapiranja avtonomnih prostorov s strani oblasti se kar vrstijo. Ob začetku letošnjega leta smo izgubili Argo, avtonomni prostor v Izoli, zdaj pa je na udaru še UP INDE, ustvarjalna platforma, ki je vzniknila v bivši zapuščeni tovarni Invalidske delavnice v Kopru. Oba avtonomna prostora, ki sta tudi edina v primorski regiji, spadata pod lastništvo slabe banke DUTB. Continue reading “PODPORA USTVARJALNI PLATFORMI INDE”
Rešitve, ki to niso
Avstralija, sicer ena najmanj okoljsko ozaveščenih držav, ponovno preko spretnih prijemov in prevalov prireja rezultate sebi v prid. Kurjenje premoga do onemoglosti, dobički za peščico, podnebne spremembe in revščina za večino. Continue reading “Rešitve, ki to niso”
Podpora avtonomni coni Argo!
Lani smo doživeli kar nekaj poskusov uničevanja avtonomnih con v Sloveniji in, kot kaže, se ta proces še zdaleč ni zaključil. Še preden se je leto 2017 dobro začelo, smo bili priča napadu na avtonomni prostor Argo v Izoli. V torek, 3. 1., so zgodaj zjutraj varnostniki družbe GALEKOM prostor zaprli in izgnali enega od uporabnikov, kasneje pa tri uporabnike brez razloga pošpricali s solzivcem. Continue reading “Podpora avtonomni coni Argo!”
Pred glasovanjem o Statutu Univerze v Ljubljani
Danes naj bi Senat Univerze po več kot dveh letih predosnutkov in osnutkov glasoval o čistopisu besedila Statuta Univerze v Ljubljani. Čistopis med drugim prinaša manjšanje števila možnih opravljanj izpitov s 6 na 5, odvzem dveh izpitnih rokov tistim, ki se niso uspeli odjaviti od izpita, in strog postopek za reševanje študentskih pritožb.
Rektor Ivan Svetlik želi tako svoj štiriletni mandat, sicer poln afer, zaključiti z zgodbo o uspehu, ki naj bi jo poosebljal Statut. Po daljšem zatišju je lani jeseni ponovno obudil postopek sprejemanja in z nepojasnjeno naglico Statut pripeljal do zadnje postaje – sprejemanja na Senatu in Upravnem odboru UL. Tako niti ni čudno, da še čistopis Statuta, ki je bil poslan članicam Univerze v amandmiranje, vsebuje nedokončane stavke in čudno zapisane formulacije členov. Continue reading “Pred glasovanjem o Statutu Univerze v Ljubljani”
